Iz zgodovine domačega kraja

Sedanja baročna cerkev sv. Silvestra je bila sezidana 1782. leta po prizadevanjih bogate družine Monari pl. Neufeld, na temeljih stare cerkve po načrtu arhitekta D. Bona.Takrat je bilo odstranjeno pokopališče, ki je obdajalo cerkev. Nedotaknjen je ostal le stari zvonik. Oltarna kipa je verjetno izdelal benečanski kipar Giuseppe Torrelli. V bližini cerkve se nahaja enoinpolnadstropni baročni dvorec Mainardi z lepim polkrožnim kamnitim portalom in balkonom ter majhnim notranjim dvoriščEm. Sezidali so ga 1736. leta, predelali pa 1770. leta. Dvorec so imeli v lasti grofje Coronini in plemiči Mainardi, nato še pl. Molinari. V Šempasu je stal še en dvorec, mogoče last plemičev Vaccanijev, ki so se nazivali San Passo.  

Baročno je tudi grajsko poslopje v Ozeljanu, ki je bilo sezidano v 17. stol. Med lastniki so bili grofje Coronini ter italijanska družina de Zuccatto, ki je tu živela do 1928. leta. Severozahodni del graščine se je naslanjal na današnjo cerkev. Graščina slovi po parku, ker je eden redkih pri nas, ki ima stopnišče in bazen.1797. je na slovenska tla stopil Napoleon. Leta 1809 je večji del Slovenije vključil v Ilirske province. V tem času so francoski vojaki uredili Napoleonovo cesto, ki se za Vitovskim hribom povzpne na Krnico.V19. stol. se je slovensko narodno gibanje, z izjemo tišjih absolutističnih obdobij, krepilo in raslo. Po obnovitvi političnega življenja v Habsburški monarhiji letal 861 je narodno in politično delo med Slovenci oživelo. Po nepreverjenih podatkih je bila tudi v Šempasu ustanovljena čitalnica pri Batičevih. Razdelitev monarhije in nastanek Avstro-Ogrske leta 1867 je izzval pri Slovencih veliko zaskrbljenost. Posebno ob severni in zahodni meji so začeli prirejati velika zborovanja na prostem, kjer so govorili o narodnih, kulturnih in gospodarskih težavah in zahtevah.

  

(Skupno 274 obiskov, današnjih obiskov 1)