V šolskem letu 1881/82 se je enorazrednica v Šempasu spremenila v dvorazrednico.En razred je učil Anton Kosovel. C. kr. okrajni šolski svet je na svoji seji 10. 6. 1882 spremenil šolo v Šempasu vtrorazrednico »pod pogojem, da se namesti podučitelj v Ozeljanu«. V šol. letu 1882/83 je otroke v Šempasu učila udi učiteljica Marija Kranjc. Leta 1886 so začeli v Šempasu z gradnjo prve šolske stavbe, v kateri so imeli pouk že v naslednjem šolskem letu.
Leta 1886 je bila, z odlokom tržaškega namestništva, ustanovljena šempaška podružnica šolske narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je delovala do začetka 1. svetovne vojne. Naloga Družbe je bila »vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi«. V organizacijo so se aktivno vključili domači učitelji. Popotnikov koledar iz leta 1887 navaja, da je šola Šempas dvorazrednica s podružnico v Ozeljanu. Šolo je obiskovalo 239 učencev, ki so jih učili nadučitelj Jernej Rajar, podučiteljica Alojzija Bovcon in učiteljica Adele Rogač. Slednjo je leta 1888 zamenjala Ana Lukman. 1891. je bila šempaška šola ponovno trorazrednica s podružnico v Ozeljanu. Tega leta je šolo obiskovalo 165 dečkov in 168 deklic.
Med 1. svetovno vojno je bilo v šolskem poslopju nastanjeno poveljstvo ene od avstro-ogrskih divizij na soški fronti, zato je nekaj časa pouk potekal v Žutkovi hiši sredi vasi. Zaradi italijanskega topniškega obstreljevanja Šempasa za časa 6. soške ofenzive avgusta 1916 je civilno prebivalstvo odšlo v begunstvo. Po poročIlu časopisa Slovenec 31. oktobra 1917 je bil Sempas prazen. Redni pouk se je ponovno pričel jeseni 1918. leta.
Zakon iz leta 1869 je zahteval, da »je treba šolo vsekakor ustanoviti povsod tam, kjer je v območju ene ure po petletnem povprečju več kot 40 otrok, ki morajo hoditi v šolo delj, kakor pol milje«. Verjetno je, da je že leta 1882 začel potekati pouk v podružnici Ljudske šole Šempas v OZELJANU, vsekakor pa leta 1884. Podružnica je leta 1896 postala samostojna enorazrednica Ljudska šola Ozeljan. Okrog leta 1890 je pouk potekal v hiši Špacapan Justa, nato se je šola preselila v grajsko poslopje last rodbine De Zuccatto, ki je v gradu prebivala do 1928. leta.
