ŠOLSTVO PO LETU 1945
1946. leta je zakon uvedel obvezno sedemletno šolanje. Sedemletke so bile sestavljene iz 4 razredov osnovne in 3 razredov višje osnovne šole. V višji osnovni šoli (5., 6. in 7. razred) je učitelj poučeval v svojem razredu vse predmete. V sedemletnih šolah je bil od 5. razreda dalje predmetni pouk. Po 4. razredu osnovne šole so učenci lahko nadaljevali šolanje na nižjih gimnazijah, ki so imele v prvih treh razredih enak učni načrt kot trije višji razredi sedem-letk. Leta 1950 so bile sedemletke ukinjene. Do leta 1957 smo imeli več vrst OŠ: OŠ s samo štirimi razredi, OŠ z osmimi razredi, nižje gimnazije s štirimi razredi in popolne gimnazije z osmimi razredi (štirimi na nižji in štirimi na višji stopnji).
8. 10. 1953. je odlok o obveznem osemletnem šolanju uzakonil šolsko obveznost od 7. do 15. leta starosti. Najpomembnejša prelomnica v povojnem osnovnem šolstvu je bila nedvomno šolska reforma iz leta 1958, s katero se je začela enotna osemletna osnovna šola z razrednim poukom do četrtega razreda, v petem razredu razredno-predmetnim, v višjih razredih pa s predmetnim poukom. Naj omenim še leto 1973, ko je bil spremenjen predmetnik in učni načrt, ter leto 1975, ko so začeli uvajati celodnevni pouk.
IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŠOLE
V prvem povojnem letu se je pouk začel 8. novembra v mrzli, poškodovani šolski stavbi. Ko je skozi razbite okenske šipe zapihala burja, peči niso mogle ogreti učilnic. Šolo so začeli obnavljati 1947. leta. Obnovili so streho, popravili učilnici v pritličju in učiteljsko stanovanje ter električno napeljavo. Pogoji za delo so se le počasi popravljali. Primanjkovalo je klopi, učbenikov, zvezkov … V šolskem letu 47/48 so začeli urejati in dopolnjevati »šolarsko« knjižnico, ki je tedaj štela samo 11 knjig. V letu 49/50 so odprli mlečno kuhinjo, a jo je sanitarna inšpekcija že naslednje leto zaprla. Po letu 1950 je bilo možno dobiti prva učila.
